Mateja Einfalt Košak
V Vrtcu Zreče smo tudi letos s ponosom obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk. Predšolski otroci so dan začeli ob prijetni spremljavi flavte in otroške pesmi, kar je ustvarilo posebno, praznično vzdušje. Ob tej priložnosti so nas obiskali župan Občine Zreče, g. mag. Boris Podvršnik, direktorica občinske uprave, ga. Lucija Vrhovšek Jančič, predsednik Krajevne skupnosti Zreče, g. Emil Mumel ter predsednik društva čebelarjev Zreče g. Dominik Zver. Poudarili je pomen lokalno pridelane hrane in spoštovanja do naših čebelarjev.
Posebno zahvalo izrekamo gospodu čebelarju Milanu Merniku, ki je vrtcu Zreče in enoti Stranice velikodušno doniral med in tako otrokom omogočil pristno izkušnjo lokalne sladkosti. Kuhar vrtca je predstavil lokalne jedi ter dobavitelje letos pripravljenega zajtrka, kar je prispevalo k razumevanju kako pomembno je ceniti hrano iz domačega okolja.
Prijetno druženje ob zajtrku so v družbi čebelarjev Čebelarskega društva Zreče doživeli tudi otroci na Enoti Stranice, kjer sta dogodek popestrila čebelarja gospod Milan Mernik in gospod Peter Skaza, ter na Enoti Gorenje, kjer sta se otrokom pridružila čebelarja gospod Dušan Kotnik in gospod Franc Črešnar, ki je za otroke na Gorenju doniral med.
Obogateni s prijetnimi vtisi, glasbo in toplino skupnosti, smo skupaj ustvarili še eno lepo zgodbo povezovanja, tradicije in spoštovanja do narave. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo in podporo prispevali k nepozabnemu dopoldnevu v našem vrtcu.
Na lepo jesensko jutro smo se odpravili po vodni učni poti do mlina Petelinek. Gospod Dejan Kavc nam je pokazal mletje pšenice. Mlin je star 100 let in je obnovljen. Jeričev mlin je eden redkih, ki jih še najdemo ob Dravinji. Trenutno ga uporabljajo za mletje žita za živali. Mlin je pod spomeniškim varstvom. Deluje tako, da voda poganja kolo, narejeno iz železa, potem pa ti prenosi prehajajo na dve mlinski kolesi, ki meljeta žito. Gospod Dejan nas je popeljal na ogled kmetije. Videli smo konje, kokoši, peteline, pujse, krave, telička, krave, psa, muco. Otroci so nahranili kokoši, pujsem dali ogrizke jabolk. Ogledali smo si hleve in tudi mlekarno. Dejan Kavc in Veronika Kavc sta nam pripravila presenečenje, povabila sta nas v hišo, kjer je bilo prijetno toplo, saj sta zakurila v krušni peči, pokazala sta nam, kako pečejo kruh v krušni peči. Otrokom je bilo zelo zanimivo. Odžejali smo se z domačim grozdnim sokom. V vrtec smo se odpravili polni lepih vtisov.
Otroci so povedali:
-N.G.:-zelo lep mi je bil mlin in potoček.
-E.F.: -na kmetiji mi je bil najbolj všeč teliček.
-M.B:-všeč so mi bili traktorji.
-N.K: -všeč mi je bilo, ko smo si ogledali krušno peč.
-Z.J.: -všeč so mi bili pujski.
-T.P.:-kokoške so bile tak lepe.
Otroci s Simono in Suzano.
V sklopu projekta Trajnost in prehrana in obeleževanju Tedna slovenske hrane smo se podali na krajši sprehod do kmetije Jevšenak na Gorenju, ki jo domačini poznajo kot kmetijo Gudna. Tam so nas prijazno sprejeli domači gostitelji. Skupina je sodelovala pri pripravi tradicionalne orehove potice v vseh njenih fazah od spoznavanja sestavin do mešanja, valjanja in zvijanja testa. Ogledali smo si tudi domače živali – krave, teleta, bike, kokoši in druge živali, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Ob tem smo spoznavali, kako nastane hrana in kakšno vlogo imajo kmetje pri njenem nastanku. Dejavnost je potekala v sodelovanju s Petro Nemec, organizatorko prehrane v vrtcu, ter z mamico deklice M., ki je bila naša gostiteljica. Izkušnjo smo zaključili v vrtcu, kjer smo pri kosilu poskusili orehovo potico. Dan smo zaključili s prijetnimi vtisi in novimi spoznanji.
Otroci z Azro Pšagić in Anito Skok
V SKLOPU INTERNEGA PROJEKTA V ČAROBNEM GOZDU Z GOZDNO VILO
V sklopu internega projekta V čarobnem gozdu z gozdno vilo in ob Tednu slovenske hrane smo v naši skupini doživeli posebno, ustvarjalno in pravljično obarvano dopoldne. Mamica deklice V. in mamica deklice M. sta za otroke pripravili nepozabno pekovsko izkušnjo ter poskrbeli za vse domače sestavine, potrebne za peko medenjakov. Dopoldan smo začeli z jutranjim krogom, ki sta ga vodili kar mamici sami. Otrokom sta prebrali čudovito zgodbo z naslovom Bi se gnetli na tej metli? Knjigo sta skupini tudi podarili in jo obogatili s posebnim posvetilom, ki nas bo spominjalo na »čudovito pekovsko jutro«. V prijetnem pogovoru je ena izmed mamic otroke povabila k prav posebni nalogi, ki je čudovito dopolnila naš interni projekt. Povedala jim je, da bi bilo lepo speči tudi kakšen medenjak za gozdno vilo. Obljubila jim je, da ji ga bo nastavila, kar je otroke popolnoma navdušilo in še dodatno spodbudilo pri peki. Skupaj smo si nato ogledali slikovni plakat, ki sta ga mamici pripravili posebej za otroke. Na njem so bile jasno prikazane vse sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo medenjakov. Otroci so tako na nazoren način spoznali, iz česa nastanejo domače dobrote. Po ogledu plakata je sledila priprava na delo, nadeli smo si predpasnike in se razdelili v dve skupini. Vsaki skupini je pomagala ena mamica. Otroci so z veseljem in veliko zavzetostjo sodelovali pri vseh korakih: od tehtanja sestavin, dodajanja medu, gnetenja testa do oblikovanja medenih kroglic. Ustvarjalno dopoldne je bilo prepleteno s smehom, vonjem po medu in pričakovanjem. Mamici sta se odlično vključili v vzgojno-izobraževalni proces, bili sta sproščeni, sodelovalni in pripravljeni pomagati. Po končani delavnici sta celo prevzeli del pospravljanja, za kar smo jima iskreno hvaležni. Ko so se medenjaki pekli in je celoten prostor preplavil omamen vonj, smo jih pri malici tudi pokušali. Otroci so navdušeno razmišljali, kateri medenjak bi bil najbolj primeren za gozdno vilo. Ob koncu je vsak otrok dobil svoj medenjak, ki ga je odnesel domov kot sladek spomin na čudovito dopoldne. Druženje, ustvarjanje in pravljična nota našega projekta so nam polepšali dan ter nas še tesneje povezali. Hvala obema mamicama za čas, trud, toplino in dobro voljo, ki sta jo delili z nami.
Otroci z Azro Pašagić in Anito Skok
V sredo, 12. 11. 2025, so nas sončni žarki vabili v naravo. Podali smo se na daljši pohod, vendar ne sami. Z nami so bili upokojenci, saj so se z veseljem odzvali našemu povabilu. Zbrali smo se v gozdnem škratovem kotičku. Pot smo nadaljevali po srčkovi učni poti mimo jezera do bunkerja in Osredka.
Pohod je bil zelo zanimiv. Ob prijetnem klepetu in opazovanju spreminjajoče se narave in skupni malici je bil dan res poseben.
Na nas ni niti pozabil gozdni škrat, ki nam je nastavil polno naravnih ovir. Na koncu nas je nagradil s sladkim presenečenjem.
Prijetno utrujeni, vendar bogatejši za nove dogodivščine smo se vrnili v vrtec.
Zavedamo se, da je medgeneracijsko sodelovanje osrednja in morda najpomembnejša oblika
trajnostnega razvoja.
Se že veselimo naslednjega pohoda z upokojenci!
Otroci s Tatjano in Jožico
