V četrtek, 2. 4. 2026, smo se okrog 9. ure zjutraj odpeljali izpred Vrtca Zreče. Naši »Pastirčki« in »Iskrice« so nestrpno pričakovali prihod avtobusa. Minutke pred odhodom so otrokom popestrile mentorice Katarina Hren Lajhar, Polonca Flis Pekovšek in Katja Gilčvert za spremljavo na harmoniki je poskrbela Urška Zlodej. Urška Krajnc pa se zaradi bolezni nastopa tokrat žal ni mogla udeležiti. Že pred odhodom so zazvenele strune kitare in čudoviti glasovi mladih umetnikov. Skupaj smo se namestili na avtobusu, pred odhodom nismo pozabili: »Red je vedno pas pripet«. Varno in polni pričakovanj smo se odpeljali v Slovenske Konjice, kjer so nas že pričakovali oskrbovanci in zaposleni Lambrechtovega doma. Vzgojiteljice smo skupaj z otroki vstopile skozi vhodna vrata, pozdravili so nas prijazni nasmehi zaposlenih in starostnikov. Toplina in iskrena dobrodošlica se je čutila že ob prihodu. Sprejela in pozdravila sta nas direktorica gospa Irena Vozlič Stjepčević in predstavnik socialne službe gospod Marko Kovše. Strokovne delavke so pripravile sceno, glasbila in rekvizite, otroci pa so se polni pričakovanj preoblekli v bolj praznična oblačila kot se za dogodek spodobi. Osebje doma je poskrbelo, da se ja avla kmalu napolnila z oskrbovanci, ki so bili zelo veseli našega obiska. Direktorica gospa Irena Vozlič Stjepčević je pozdravila vse navzoče in izpostavila pomen medsebojnega sodelovanja ter hvaležnost za odziv našega vrtca. Vsem navzočim je zaželela tudi lepe prihajajoče praznike. Ravnateljica gospa Kristina Klajne je nadaljevala pozdrav in v govoru izpostavila pomen povezovanja otrok in starejših, medsebojnega sodelovanja in pomoči drug drugemu. Kmalu se je predstava Pod to goro zeleno lahko pričela. Otroci so blesteli, v okolju polnem topline so nastopali brez treme in z veliko veselja. Čutila se je medsebojna ljubezen in povezava med generacijami. Vsi skupaj smo sodelovali z ustvarjanjem ritma, pripevanjem in na koncu še petju vsem dobro poznanih ljudskih pesmi Mi se mamo radi, Jaz pa grem na zeleno trav‘co, Na Planincah sončece sije in Imam dolino zeleno. Prijazno in srčno so nam zaploskali in poskrbeli še za pogostitev. Prejeli smo veliko iskrenih zahval posameznih oskrbovancev in želja še nas obiščite.
Čustven dogodke ob katerem so se marsikomu izmed nas orosile oči bo še dolgo ostal v naših srcih. Dobrota, ljubezen in pomoč sočloveku so vrednote, ki jih je vredno spodbujati in na njih graditi. Takšno srečanje prinaša obojestransko veselje in verjamemo, da je vredno ponovitve.
Vesna Hohnec, pomočnica ravnateljice
